Pomaranča se pogosto uporablja kot simbol večdimenzionalnosti v svetu fascije. Pomaranča ima tako kot fascija večsmerno organiziranost vlaken, kar pomeni, da vlakna potujejo v večih smereh. Poleg tega ima tudi vsak del pomaranče drugačno strukturo. Olupek je bolj čvrst, belkasta ovojnica je drugačne teksture kot notranji bolj mesnat del sadeža.

Tudi naša fascija se razlikuje po strukturi, odvisno od tega, kje se nahaja. Ko stisnemo različne pomaranče ali pa različne dele pomaranč, imajo le-ti različno trdoto, zunanji del je bolj čvrst, notranji del pa mehkejši. Različni deli pomaranče se razlikujejo tudi po vsebnosti tekočine, zunanji del jo ima manj, notranji pa je bolj sočen.

Ljudje imamo prirojeno možnost raznolikega gibanja, s čimer ustvarimo večdimenzionalen fascialni sistem. Čeprav je arhitektura nekaterih fascialnih struktur enosmerna (npr. tetive), so te strukture funkcionalno del večdimenzionalne mreže tkiv. Ne pozabimo, da je fascija en sistem z različnimi specializacijami, zato govorimo o njej v ednini in ne množini. Ne glede na njeno lokacijo ali strukturo je fascija en povezan sistem, ki prepreda celo telo.